V Mjanmaru in Gvineji sta se v začetku januarja 2026 odvila pomembna volilna procesa, ki sta potekala v senci preteklih vojaških udarov in trajajočih notranjih napetosti. V Mjanmaru je stranka Zveza za solidarnost in razvoj (USDP), ki uživa podporo vladajoče vojske, razglasila prepričljivo vodstvo po prvi fazi splošnih volitev, čeprav uradna državna komisija zmagovalcev še ni potrdila. Glasovanje v Mjanmaru je zaradi oboroženih spopadov razdeljeno v tri faze; v prvem krogu je stranka po neuradnih podatkih osvojila 88 od 102 sedežev v spodnjem domu parlamenta, medtem ko 65 občin zaradi varnostnih razmer sploh ne sodeluje. Istočasno so v Gvineji potekale prve predsedniške volitve po vojaškem prevzemu oblasti leta 2021. Opazovalna misija Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS) je volilni proces ocenila kot miren, urejen in profesionalen. Na volitvah je sodelovalo približno 6,7 milijona volivcev, ki so izbirali predsednika s sedemletnim mandatom. Glavni favorit ostaja vodja hunte, general Mamadi Doumbouya, ki se je kljub prejšnjim obljubam o umiku odločil kandidirati, kar je sprožilo številne politične razprave v državi. Dokončni izidi obeh volilnih procesov naj bi bili znani konec januarja.

Vodja gvinejske hunte, 41-letni Mamadi Doumbouya, je bil izvoljen za predsednika na volitvah, ki jih je opozicija označila za "simulaker". Na volitvah se je pomeril z osmimi malo znanimi kandidati in osvojil 86,72 % glasov.

General Mamadi Doumbouya, vodja gvinejske hunte, je po delnih uradnih rezultatih nedeljskih predsedniških volitev dosegel prepričljivo prednost pred svojimi tekmeci. Po podatkih volilne komisije, ki jih je objavila državna televizija RTG, Doumbouya v številnih okrožjih prestolnice Conakry in v notranjosti države dosega več kot 80-odstotno podporo. Volitve so potekale več kot štiri leta po državnem udaru septembra 2021, ko je Doumbouya s prestola vrgel nekdanjega predsednika Alphaja Condéja. Čeprav so glavni opozicijski voditelji volitve bojkotirali, ker so bili izključeni iz volilne tekme, je volilna komisija poročala o presenetljivo visoki, 85-odstotni volilni udeležbi. Istočasno so volitve potekale tudi v Srednjeafriški republiki, kjer se je predsednik Faustin-Archange Touadéra potegoval za svoj tretji zaporedni mandat. V Gvineji medtem strokovnjaki, kot je dr. Seidik Abba, ocenjujejo, da proces označuje konec vojaške tranzicije, čeprav kritiki opozarjajo na zmanjševanje političnih svoboščin in odsotnost relevantne opozicije. Poraženi kandidati v nekaterih lokalnih okrajih, kot je Maurice Kakou Guikahué, so že priznali izide, medtem ko mednarodni opazovalci še podajajo končne ocene o legitimnosti procesa.

V Mjanmaru so se začele prve splošne volitve po petih letih, ki potekajo pod nadzorom vojaške vlade, medtem ko v državi poteka državljanska vojna. Grčija pa se pripravlja na ključno leto 2026, ki bo služilo kot dolga predvolilna kampanja, zaznamovana z nezadovoljstvom in notranjimi trenji.

V Mjanmaru bodo v nedeljo potekale prve splošne volitve v petih letih, vendar kritiki menijo, da ne bodo obnovile krhke demokracije.

V Pakistanu se politične razmere umirjajo, saj tako vladni kot opozicijski voditelji izražajo obžalovanje nad trenutnim stanjem in razmišljajo o pogovorih kot rešitvi iz politične krize. Maulana Fazlur Rehman predlaga nove volitve kot izhod iz pat pozicije, saj meni, da prejšnje volitve niso odražale volje ljudstva. Medtem pa se Gvineja pripravlja na prve predsedniške volitve po vojaškem udaru leta 2021, kjer analitiki pričakujejo zmago voditelja hunte, generala Mamadija Doumbouya, ki je omejil opozicijo in kritike.

V Gvineji je predsednik prehodne vlade Mamadi Doumbouya razpisal predsedniške volitve za 28. december 2025. V Kamerunu se je začela volilna kampanja za regionalne volitve, ki bodo potekale 30. novembra 2025. V Srednjeafriški republiki je ustavno sodišče potrdilo sedem kandidatov za predsedniške volitve, med njimi sta tudi Faustin-Archange Touadéra in Anicet Georges Dologuélé.

V Gvineji je vrhovno sodišče objavilo končni seznam devetih kandidatov za predsedniške volitve, ki bodo potekale 28. decembra 2025. Na seznamu je tudi predsednik prehodne vlade, Mamadi Doumbouya. Opozicijski voditelji so bili izključeni iz volitev. Sodišče je zavrnilo pritožbe 18 kandidatov, ki so izpodbijali prvotni seznam.

Predsednik Gabona, Brice Clotaire Oligui Nguema, je ob tradicionalni slovesnosti ob dvigu zastave v prvem gabonskem padalskem polku (RPG) obrambnim in varnostnim silam podaril nova vozila. Slovesnosti so se udeležili tudi poveljniki različnih vej obrambnih in varnostnih sil, predsednik pa si je ogledal tudi gradbišča na lokaciji.

V Gvineji je vrhovno sodišče objavilo začasni seznam predsedniških kandidatov za decembrske volitve. Na seznamu devetih kandidatov je tudi vodja hunte, general Mamadi Doumbouya, ki kandidira kot neodvisni kandidat. Med kandidati sta tudi dva opozicijska kandidata, med drugim nekdanji premier Lansana Kouyaté.

V Gvineji je vrhovno sodišče objavilo začasni seznam devetih kandidatov za predsedniške volitve, ki bodo potekale 28. decembra. Med njimi je tudi vodja hunte, Mamadi Doumbouya, ki je na oblasti od septembra 2021, ko je strmoglavil predsednika Alpha Condéja. Doumbouya je obljubil, da bo oblast predal civilistom, vendar se zdaj poteguje za predsedniški položaj.

Vodja državnega udara v Gvineji, Mamadi Doumbouya, je nakazal svojo morebitno kandidaturo na prihajajočih predsedniških volitvah, kar potrjuje ugibanja o njegovi želji po "nadaljevanju" vodenja države. Ta poteza je bila pričakovana, glede na prejšnje izjave njegovih sodelavcev.

V Gvineji je voditelj Mamadi Doumbouya, čigar sodelavci so ga pozivali k nadaljevanju vodenja države, potrdil svoje predsedniške ambicije. Ta poteza je bila pričakovana in nakazuje na njegovo željo po ohranitvi oblasti.

Gvineja bo 28. decembra izvedla prve predsedniške volitve po državnem udaru leta 2021, ko je oblast prevzel general Mamadi Doumbouya. Datum volitev je bil objavljen v predsedniškem odloku, ki je bil prebran na državni televiziji. Te volitve predstavljajo pomemben korak v politični tranziciji države po vojaškem prevratu.

Pritožbeno sodišče v Kišinjevu je sprejelo zahtevo Fadeia Nagacevschi, predstavnika stranke 'Inima Moldovei', za preverbo ustavnosti določenih določb zakona o političnih strankah. Sodišče je tako odgovornost za odločitev o izključitvi stranke iz volilne tekme preneslo na ustavno sodišče. Ministrstvo za pravosodje namreč na podlagi te določbe zahteva začasno ukinitev delovanja stranke.